Odslej obvezna hramba podatkov o internetnih komunikacijah

S 15. 3. tudi v Sloveniji stopa v veljavo obvezno shranjevanje prometnih podatkov o internetnih komunikacijah.

Podatki naj bi se shranjevali za 24 mesecev, vendar je v pripravi novela zakona o elektronskih komunikacijah, ki bo to obveznost skrajšala na 12 mesecev.

Podatki, ki se hranijo, so podatki, potrebni za odkritje in prepoznanje vira in cilja komunikacije, podatki, potrebni za ugotovitev časa in trajanja komunikacije, podatki, potrebni za ugotovitev vrste komunikacije ter podatki, potrebni za ugotovitev opreme komunikacije. Med komunikacije pa sodi dostop do interneta, elektronska pošta in telefonija prek IP-protokola, so za STA pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo.

V nobenem primeru se ne shranjuje vsebina komunikacije

Predvsem gre za podatke, kot so: uporabniško ime, telefonska številka, kadar je uporabljena za vstop v javno telefonsko omrežje, ime in naslov naročnika ali registriranega uporabnika, datum in čas pričetka izvajanje storitve, ter v primeru telefonije prek internetnega protokola tudi čas trajanja ali čas konca izvajanja storitve. V nobenem primeru pa se po navedbah ministrstva ne shranjuje vsebina komunikacije.

Podatke je obvezan shranjevati vsak operater omrežja in vsak ponudnik storitev, kadar ponuja storitve elektronske pošte ali telefonije prek internetnega protokola. V ta namen bodo operaterji in ponudniki storitev morali zagotoviti varno shranjevanje podatkov ter neizbrisljivo registracijo pri dostopu do teh podatkov. V Telekomu Slovenije, vodilnem slovenskem telekomunikacijskem operaterju, so za STA potrdili, da so na izpolnjevanje omenjene obveze pripravljeni.

Obvezo zapoveduje evropska direktiva iz leta 2006

Pri tem se postavlja vprašanje, kako pa je v primeru, ko slovenski uporabnik interneta prek slovenskega ponudnika dostopa do interneta uporablja na primer elektronsko pošto Gmail, Hotmail ipd. Na ministrstvu odgovarjajo, da tudi za njih veljajo obveze shranjevanja podatkov, če le ponujajo svoje storitve uporabnikom znotraj Evropske unije, saj to ureja direktiva EU o shranjevanju podatkov.

Omenjeno obvezo sicer zapoveduje evropska direktiva iz leta 2006 o hrambi podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih omrežij. Ta direktiva je bila v slovenski pravni red uvedena z novelo zakona o elektronskih komunikacijah, ki je bil sprejet 28. novembra 2006 ter je pričel veljati 27. decembra 2006.

Sporen je rok hrambe

Podatki naj bi se shranjevali, kot omenjeno, za 24 mesecev, vendar je v pripravi novela zakona o elektronskih komunikacijah, ki bo to obveznost skrajšala na 12 mesecev. Predlog sprememb zakona o elektronskih komunikacijah je sicer na ministrstvo posredoval tudi informacijski pooblaščenec. Ta predlaga, da se rok hrambe - med drugim ob upoštevanju načela sorazmernosti kot temeljnega načela varstva osebnih podatkov - skrajša na šest mesecev oziroma na največ 12 mesecev.

Kot je za STA pojasnil namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič, je po primerjalnem pregledu stanja po drugih državah trenutni rok hrambe predolg, saj so se vse države z izjemo Italije in Irske odločile za krajši rok hrambe, kot ga dopušča omenjena evropska direktiva.

Daljši rok hrambe predstavlja tudi večje možnosti za zlorabe

Informacijski pooblaščenec je mnenja, da dolgotrajnost in manjša učinkovitost izvajanja predkazenskih in kazenskih postopkov ni argument, ki bi upravičeval daljši rok hrambe, kot si ga je izbrala večina držav članic EU. Ne gre zanemariti tudi stroškovne vidike tako dolgega roka hrambe podatkov, ki jih morajo nositi operaterji, ki za to niso kompenzirani s strani države in so tako posredno prisiljeni financirati slabšo učinkovitost organov pregona.

Daljši rok hrambe predstavlja tudi večje možnosti za zlorabe in s tem nezakonite posege v zasebnost posameznikov, še dodaja pooblaščenec. Ob upoštevanju dejstva, da so stroški, potrebni za zagotovitev resnično varnih rešitev za shranjevanje podatkov, za operaterje vsekakor visoki, namreč obstaja še večja teža na možnostih za zlorabe, če se operaterji odločijo za cenejše in manj varne rešitve.

Tovrstni podatki so namenjeni izključno organom pregona, sodišču in Sovi

Rok hrambe je tako z vidika sorazmernosti, možnih zlorab in stroškov eden izmed odločilnih faktorjev, zato je zelo pomembno, da rok hrambe ni prekomeren, poudarja Tomšič.

Po pojasnilih ministrstva so tovrstni podatki sicer namenjeni izključno organom pregona, sodišču in Sovi. Slednji pa jih pridobijo lahko le na način, ki ga določa zakon, običajno gre za sodno odločbo. Nadzor, ki naj bi preprečeval morebitne zlorabe, izvaja informacijski pooblaščenec.

Doslej so bili operaterji, kot je znano, dolžni shranjevati le podatke o storitvah govorne telefonije. Shranjujejo se podatki o viru in prejemniku komunikacije ter morebitnih preusmeritvah. Pri tem se shranjujejo podatki o naročniku ali registriranem uporabniku, telefonske številke ter čas začetka in konca ali trajanja komunikacije. Podatke morajo shranjevati vsi operaterji telefonije za obdobje 24 mesecev.

STA

Foto: Reuters

Vir: Siol.net